Bolj evropski Sankt Peterburg

Bolj evropski Sankt Peterburg

V Sankt Peterburg, nekdanji Leningrad (Po Leninu se je mesto imenovalo od leta 1924 do leta 1991) in Petrograd (bolj slovanski prizvok je mesto imelo od leta 1914 do leta 1924), smo odpotovali s hitrim vlakom, ki ga imenujejo Sapsan. Za 641 kilometrov dolgo pot smo se z vlakom vozili slabe štiri ure. Vlak je v povprečju vozil nad 200 km na uro in je konkurenčen letalu, ki nas bi v Sankt Peterburg pripeljalo hitreje, a skupno s čakanjem na letališču bi prav gotovo porabili še eno uro več. V rusko mesto ob Baltik smo se pripeljali točno, brez minute zamude. V Italiji (žal) na to nismo navajeni. V Petrovo mesto, ki ga je ruski car dal zgraditi na začetku 18. stoletja, smo dospeli v večernih urah. Pravzaprav je sonce v Petrogradu zatonilo šele okrog 22.30. Svetlo pa je bilo skoraj do enih ponoči. Pojav bele noči, ki je tipičen za severne dežele.
Sankt Peterburg je bolj evropski od Moskve. Počutili smo se bolj doma. Mogoče, ker leži ob morju. Mogoče, ker je manj prometa in vse skupaj izgleda bolj urejeno. Navsezadnje je ruski car Peter Veliki dal nalašč zgraditi tako mesto, ki naj bi bilo podobno Amsterdamu, kjer je Peter študiral. Ruski car si je želel moderno pristanišče in mornarico. Dobro je vedel, da je morje okno v svet in da bo Rusija postala svetovna velesila le, če bo zagospodarila tudi na morju. Novo prestolnico so gradili na neugodnem močvirnatem ozemlju, ki je terjalo življenje približno 100 tisočih delavcev, večina ruskih tlačanov. Zaradi vrhunskih arhitektonskih dosežkov in umetnih kanalov, ki so dopolnjevali rokave reke Neve, je mesto dobilo vzdevek »severne Benetke«. Peter Veliki je v glavnem zaupal zahodnoevropskim arhitektom. Največji pečat je zapustil Italijan Francesco Rastrelli. Kar so v Parizu Elizejske poljane in v Londonu Oxford Street, je v Sankt Peterburgu Nevski prospekt, ki je dolg kar 4,5 km. Najbolj znane znamenitosti mesta so trdnjava svetega Petra in Pavla z istoimensko cerkvijo (tu so pokopani ruski carji), nekdanja carjeva rezidenca Zimski dvorec, kjer je danes muzej Ermitaž (ruski odgovor na Louvre in British Museum), Kazanska katedrala, katedrala svetega Izaka, katedrala Kristusovega vstajenja, pa tudi vojna ladja Avrora, ki je leta 1917 dala signal za začetek revolucije. Ogledali smo si tudi čudoviti carski rezidenci Petrodvorec in Puškin (nekdanje Carsko selo).
Ne smemo pozabiti na tragične dogodke med drugo svetovno vojno, ko so po napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 Hitlerjevi vojaki oblegali mesto kar 900 dni, vse do 27. januarja 1944. Umrlo je okrog 800 tisoč prebivalcev mesta. Ves ta čas so mesto oskrbovali le pozimi, prek zamrznjenega Ladoškega jezera po tako imenovani poti življenja. Fronta je potekala le 15 kilometrov od središča mesta in le 4 kilometre od znamenite tovarne Kirov (ime je dobila po revolucionarju Sergeju Mironoviču Kostrikovu - Kirovu). Spomenikov iz druge svetovne vojne v mestu ne manjka. Na svojem mestu še vedno vztraja tudi Lenin, ki so se ga v več mestih znebili.
Zanimivo je, da so prebivalci Leningrada z referendumom potrdili spremembo imena v Sankt Peterburg (pritrdilno je volilo 54 odstotkov prebivalstva). Mesto je tako spremenilo ime, pokrajina pa se še vedno imenuje Leningrad.