Naš domači »izik« naše bogastvo

Anna Iussa

Da je ljubezen do slovenskega narečja v Nadiških in Terskih dolinah ter Reziji zelo živa pravzaprav ni nobena novost, ponoven dokaz za to pa je predstavljal natečaj z naslovom »Naš domači izik«, ki ga je 13. marca priredila špetrska občinska uprava in ga je povezoval domači župan Tiziano Manzini.
V občinski dvorani v Špetru se je zbrala številna publika, ki je z velikim navdušenjem sledila štiri ure dolgim nastopom štiriindvajsetih posameznikov oziroma skupin, ki so posebej za to tekmovanje napisali novo pesem ali drug tip besedila. Pred mikrofonom se je tako zvrstilo približno petdeset ljudi vseh starosti, ki so bili razdeljeni v tri različne kategorije: odrasli, mladi in skupine. Najmlajši udeleženci so bili učenci dvojezične šole iz Špetra, ki res zaslužijo posebno pohvalo, saj zadnji teden pred nastopom niso mogli vaditi, ker so iz varnostnih razlogov zaprli njihovo šolo. Najstarejša tekmovalka pa je bila bivša učiteljica iz Subida, ki je stara že več kot osemdeset let in že dolgo živi v Sondriu, a je kljub temu ohranila svoj materni jezik. Zato se je takoj prijavila na natečaj in pripotovala v Špeter, kjer je prebrala lepo zgodbo iz časov, ko je bila še otrok.
Glede na udeležence natečaja pa je še bolj prišla do izraza pomembna vloga, ki so jo v teh zapostavljenih predelih videmske pokrajine v zadnjih tridesetih letih odigrali slovenska društva in organizacije, ki so odločilno pripomogli k temu, da se je ta »domači izik«, seveda v različnih oblikah, saj ima vsaka vas svoj glas, kot pravi slovenski pregovor, ohranil do današnjih dni. Ob slovenskih društvih pa ima veliko zaslug za valorizacijo krajevnih govoric tudi špetrska dvojezična šola; brez nje ne bi toliko mladih in otrok tako dobro govorilo slovensko narečje. In tako so lahko gledalci, ki so špetrsko občinsko dvorano napolnili do zadnjega kotička, občudovali in slišali nastope v vseh variantah nadiškega dialekta, v terščini, ki je značilna za Subid, pa tudi v rezijanščini, saj se je na natečaj prijavila tudi pesnica iz Rezije, Silvana Paletti.
Delo strokovne žirije vsekakor ni bilo enostavno, saj so se vsi udeleženci izkazali. »Res ni bilo lahko izbirati med tolikimi udeleženci in tolikimi kvalitetnimi nastopi,« je ob koncu povedal član žirije Riccardo Ruttar. »To niso samo besede, pokazala se je naša duša in v njenem imenu se ne bi smeli nikoli med sabo ločevati. Moramo ohraniti to, kar imamo, in se odpreti tudi zunanjemu svetu,« je zaključil. V žiriji je bil tudi Ferruccio Clavora, ki je dodal, da je natečaj spet potrdil, da se lahko »v našem jeziku, po slovensko, pove karkoli, od žalostnih ali resnih stvari do veselih in smešnih.«
Na koncu pa je žiriji vendarle uspelo izbrati najboljše. Med odraslimi je zmagala Anna Iussa iz Šenčurja, sicer tudi igralka Beneškega gledališča, z besedilom An ist bi se rada oženila (objavljamo ga ločeno v celoti). Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili beneški pesnici Luisa Battistig iz Mašere in Andreina Trusgnach iz Kozce. V kategoriji skupin so bili za zmagovalce proglašeni Nediški puobi s pesmijo o malti, ki jo je napisal Giorgio Ruttar. Občinstvu je bila tako všeč, da so se jo vsi takoj naučili in jo navdušeno prepevali. Drugo mesto si je zagotovil dvajsetčlanski zbor Tri doline - Tre Valli iz Kravarja, ki je zapel v slovenščino predelano pesem Harryja Belafonteja, tretje pa uigrani par Renzo in Lidia. Med najmlajšimi je žirijo najbolj prepričala Anna Banelli iz Barnasa, takoj za njo pa se je uvrstila Emma Golles iz Petjaga. V tej kategoriji so nastopili še otroci 5. in 3. razreda dvojezične osnovne šole in Giovannija Banellija.