Jezikovne skupnosti v videmski pokrajini

Jezikovne skupnosti v videmski pokrajini

Projekt Kmečke zveze in Občine Tipana

Projekt so predstavili (od leve) Elio Berra, Claudio Violino, Luciano D’Avanzo in Stefano Predan

Ohranitev agrarnih površin in torej tudi proizvodne sposobnosti določenega teritorija ter hkrati zaščita in valorizacija goratih predelov so glavni cilji agrarno proizvodnih projektov (PIPA – Piano di insediamento produttivo agricolo), ki jih je na podlagi deželnega zakona št. 16 iz leta 2006 o zemljiški racionalizaciji in promociji kmetijstva v goratih območjih financirala Dežela Furlanija Julijska krajina. Pilotni projekt je bil tisti, ki ga je pripravila Kmečka zveza iz videmske pokrajine pod vodstvom njenega tajnika Stefana Predana na pobudo Občine Tipana in njenega župana Elia Berre, ki je prepričan, da lahko kmetijstvo nudi veliko možnosti za razvoj, poleg tega pa prepreči nadaljnje izseljevanje: »Pred približno petdesetimi leti so tipajski občani naredili veliko strateško napako in začeli zapuščati svoja zemljišča, ker so bili prepričani, da je življenje v gorah nemogoče in da jim Tipana ne nudi nobene perspektive za bodočnost. Motili so se. Drugod po Evropi veliko ljudi brez težav živi v hribih s tem, da spretno izkoriščajo vse, kar jim ta svet nudi. Mislim, da lahko tudi pri nas nudimo primerne življenjske pogoje vsaj 50 družinam, s pomočjo agrarno proizvodnega projekta pa bomo verjetno k nam privabili več ljudi.«
Posebna ekipa Kmečke zveze, ki so jo sestavljali Andrea Riolo, Angelo Tosolini, Pierina De Monte in Natalino Giorgiutti, je pripravila načrt, ki predvideva investicijo za skupno skoraj 440.000 evrov, od katerih je približno polovica potrebna samo za davke. V poštev je bilo vzeto ozemlje v okolici Plestišč v občini Tipana, in sicer štiri makro lokacije, ki so s katastrskega vidika izredno razcepljene, saj je skoraj 13 hektarjev razdeljenih v več kot 270 parcel s povprečno površino 473 kvadratnim metrov. Te so bile razen redkih izjem v zadnjem obdobju v glavnem neizkoriščene, večji del pa je že prekrival gozd. Občina Tipana bo omenjena zemljišča odkupila v celoti in jih združila v šest novih makro parcel (vse imajo tudi odlično lego), ki jih bo nato zaupala oziroma dala v najem posameznim kmetovalcem, ki bodo tako lahko na večjem zemljišču razvili svojo podjetniško dejavnost na primeren način, saj omogoča obdelovanje približno 2 hektarjev površin proizvodne aktivnosti na zadovoljivi kakovostni ravni. Pri tem bodo imeli seveda prednost domačini. Prejšnji lastniki, teh je po podatkih iz katastra več kot 500, bodo v zameno za izgubljena zemljišča prejeli v povprečju 1,60 evra na kvadratni meter, kar je petkrat višja cena od običajne, tako da s tega vidika ne bodo oškodovani.
Glavni cilji, ki sta si jih pri tem zastavili Kmečka zveza in tipajska občina so preprečitev zemljiške razcepljenosti, preprečitev dodatnega izseljevanja, okrepitev družbenega tkiva v goratem območju, razvoj gospodarskih dejavnosti, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest, boljše izkoriščanje obstoječega potenciala, spodbujanje naselitve mladih kmetovalcev in nazadnje še zaščita gorskega okolja ter preprečitev hidrogeološkega propada. Uprava Furlanije Julijske krajine je predstavljeni načrt ocenila zelo pozitivno in ga podprla s prispevkom v višini 400.000 evrov.
Po projektu Občine Tipana so odobrili še tri podobne načrte in enega, ki je zadeval zemljiško racionalizacijo. Dežela FJK pa je skupaj s Sardinijo tista, ki je bila na tem področju najbolj aktivna, čeprav njeni ukrepi niso vedno dosegli zaželenih rezultatov. V finančnem načrtu za leto 2010 vsekakor niso namenili nobenih novih sredstev za izvajanje zakona št. 16/2006, odbornik za kmetijstvo Claudio Violino pa je prepričan, da je potrebno najti drugačen način za spodbujanje agrarnih dejavnosti v goratih območjih, saj je po njegovem nepojmljivo, da predstavlja plačevanje davkov več kot polovico stroškov.