Naši v drugih okoljih

Naši v drugih okoljih

Prosečan, Rio in lasulje
Ivo Grilanc, Niterói (Brazilija)

Ivo Grilanc v svojem frizerskem salonu

Tokratna rubrika Naši v drugih okoljih je olimpijsko oziroma brazilsko obarvana. Prosečan Ivo Grilanc živi sedem let v mestu Niterói, nedaleč stran od Ria de Janeira. Tja se je preselil, ker je v Italiji občutil posledice finančne krize na delovnem tržišču: »Rekel sem si, da bom poiskal boljše življenjske razmere kje drugje ali da bom vsaj poskusil to storiti. Odločil sem se za Brazilijo.« Pred dokončno selitvijo je že večkrat potoval po Južni Ameriki, poznal je tamkajšnjo realnost.
Jedro njegove poklicne aktivnosti je sedaj specializirani frizerski salon za lasne podaljške in lasulje. Kot je obrazložil sogovornik vlada namreč med ženskami na brazilskih tleh prava moda za lasne podaljške (t.i. extension). Podaljške iz različnih materialov se na naravne lasi pritrdi s posebno sponko. Brazilke so prepričane, da ustvarijo nenadomestljivo očarljivi videz. Preden bi se spustil v to dogodivščino, je Ivo Grilanc v naših krajih vodil delavnico in trgovino, namenjeno televizorjem ter inštalaciji televizijskih anten. Sprememba je bila korenita: »Bilo je še kar težko. Brazilija je iz birokratskega vidika na dosti slabšem položaju kot Italija.« Zveni skoraj neverjetno, vendar kot je podrobno obrazložil: »Če želiš postaviti temelje nove poklicnega obrata, je to kar zahtevna naloga. Potrebuješ celo vrsto uradnih dokumentov, na katere lahko čakaš od treh do šest mesecev. Včasih tudi več.« Vsak dokument ali koncesijo je treba plačati in to botruje dodatnim zapletom. Korupcija predstavlja pravo rak rano brazilske družbe. Posamezniki (predvsem tujci) morajo biti izredno pazljivi, veliko je goljufov: »Zelo težko je komu zaupati. Tudi ljudem, ki jih poznaš, lahko zaupaš le do določene mere. Na poslovnem področju skuša marsikdo iz posameznih dogovorov izcimiti lastno korist. Če si tujec, moraš biti še dodatno oprezen. Skušajo ti takoj podtakniti višjo ceno. Neprestano ti nekaj obljubljajo, čakaš in čakaš, potrebovanih dokumentov pa ni od nikoder. Stalno moraš tekati naokrog, da le izpolniš vse neskončne birokratske zahteve.« Čisto drugače je na davčnem področju, ki je veliko bolj ugodno zastavljeno v primerjavi z Italijo.
Približno 20% prebivalstva je tako bogatih, da sploh ne vedo, kaj bi z denarjem. Velika večina ljudi pa živi v revščini. »Srednjega sloja dobesedno ni. Skromna manjšina ima denarja na pretek, ostali pa ga imajo zelo malo. Vmesne poti skorajda ni,« je ocenil. Ekonomske in posledično družbene razmere se po sogovornikovem mnenju vidno slabšajo. Trenutno vlada veliko navdušenje, olimpijske igre so nekoliko zaustavile gospodarsko regresijo. Precejšnje število krajevnega prebivalstva dela v olimpijskem naselju oziroma v raznih dejavnostih, ki so neposredno vezane na olimpijske igre. Grilanc je podčrtal, da je to velik dogodek za državo: »Podobno kot leta 2014, ko je tu potekalo svetovno nogometno prvenstvo, so se domačini razcveteli. Ko igra njihova reprezentanca, zaprejo trgovine in druge gospodarske obrate, kot da bi bil državni praznik. Pravo “latinsko” vzdušje. Veselje je na višku od samega trenutka, ko so Brazilijo uradno izbrali za olimpijske igre.« Osebno se ne bo udeležil nobenega športnega dogodka, ker mu delovne obveznosti tega ne dovoljujejo. Spremljal jih bo po televiziji. Podobno bodo storili skoraj vsi njegovi brazilski prijatelji in znanci, saj so listki posameznih tekmovanj razmeroma dragi. Najboljša rešitev: dobiti se v baru ali restavraciji in skupaj na televizijskem ekranu slediti olimpijskemu dogajanju.
Najin telefonski pogovor se je večkrat zaustavil predvsem na vprašanju o tem, kaj bo potem. Grilanca namreč zelo skrbi, kaj se bo zgodilo po koncu olimpijskih iger. Komaj se bodo zaključile, bo po njegovem privrla na dan razsežnost ekonomske krize: »Iskreno povem, da prej pričakujem negativen kot pozitiven razplet. Prišlo bo do podobne situacije kot v Evropi, t.j. močno ekonomsko nazadovanje. Pogovarjal sem se s številnimi prijatelji in vsi na lastni koži občutijo posledice ne ravno rožnate gospodarske situacije. Po zaključku olimpijade bo to še bolj jasno pred očmi vseh.«
Glede splošnih značilnosti domačinov je odkriti sogovornik potrdil predstavo povprečnega Zahodnjaka. Ljudje so odprtega značaja. Izpostavil je povsem različen način življenja: »Mi smo bolj konservativni. Strašno nas skrbi bodočnost, skušamo nekaj ustvariti. Tukaj pa živijo dan za dnem, da ne rečemo celo uro za uro. Nekako po načelu: “kar bo, bo”.« Rio de Janeiro turistu ponuja res veliko. Iz turističnega vidika lahko Riu druga velemesta marsikaj zavidajo. Stalno prebivati na tem območju pa je povsem drugačno. Na Tržaško se Ivo Grilanc po navadi vrača enkrat na leto. Odkritosrčno je priznal, da večkrat občuti domotožje: »Pogrešam mojo družino, naše ljudi, našo kulturo in “vse, kar je naše”. Tega se zaveš, šele ko dalj časa živiš daleč od doma.«
Vesna Pahor