Naši v drugih okoljih

Naši v drugih okoljih

»Pogum in dobra volja«
Verena Caris, London (Združeno Kraljestvo)

Lagodni utrinek iz življenja Verene Caris v Londonu

Tako kot je Avstralija za nekatere mlade obljubljena dežela, je tudi London priljubljeno mesto, v katero se že vrsto let selijo fantje in dekleta vseh starosti. V njem živi kar nekaj zamejcev, med katerimi je tudi enaintridesetletna Verena Caris. Mlada Tržačanka je diplomirala na goriški fakulteti za mednarodne in diplomatske vede, v London pa jo je pritegnila ljubezen …
»Odpotovala sem s fantom, spoznala sva se na univerzi in oba sva si vedno želela iti v tujino. Ko mu je njegovo podjetje ponudilo, da prevzame mesto direktorja prodaje na angleškem trgu, sva se takoj odločila za selitev. Seveda, zapustiti dobro delovno mesto ni nikoli lahko, vendar pa sem imela srečo, da sem lahko s svojim delom preko interneta nadaljevala tudi v Londonu, dokler nisem tam našla primerne zaposlitve.«
Verena je namreč pred tem živela v Parizu, kjer je sodelovala s tamkajšnjo italijansko ambasado, nato pa je dve leti bila zaposlena pri tržaški agenciji DGR Consulting, kjer se je ukvarjala z načrtovanjem in izvedbo evropskih projektov. V London se je odpravila s fantom in se tudi tam kmalu znašla.
Angleščino je že itak obvladala, saj je v najstniških letih redno obiskovala British School v Trstu. »Splošno znano je, da je London ena od glavnih evropskih prestolnic in, da nudi mladim mnogo priložnosti za delo in napredovanje nasploh. Poleg tega, ko sem se jaz odločila za odhod v tujino, je bilo Združeno kraljestvo že prebrodilo najtežji del zadnje gospodarske krize. Nenazadnje pa sva s fantom imela srečo, da se je prav tam ponudila delovna priložnost.«
S čim pa se Verena ukvarja v angleški prestolnici? »V Londonu delam na italijanski gospodarski zbornici za Združeno kraljestvo. Zaposlena sem kot namestna generalna sekretarka, poleg tega pa vodim tudi komercialni oddelek. Skratka, pomagam italijanskim podjetjem pri uveljavljanju na angleškem trgu in iskanju novih gospodarskih partnerjev. Še posebno pa me veseli, kadar pridem v stik s podjetji iz naše dežele!«
V Londonu je torej Verena dobila dopro zaposlitev, taki in podobnim pa stremi tudi na tisoče drugih mladih. »Dejstvo je, da imajo mladi dandanes v Londonu veliko več možnosti da najdejo delo, ki jim je všeč in jim omogoča, da delajo to, za kar so se usposobili. Današnja stopnja nezaposlenosti v Združenem kraljestvu je namreč 5,1-odstotna, najnižja od leta 2006. Poleg tega angleške delodajalce ne zanima, koliko si star ali pa katera je tvoja narodnost, v mladih iščejo navdušenje in iznajdljivost, saj dobro vedo, da ravno te značilnosti bolj koristijo podjetjem. Selitev v London pa je tudi enostavna zaradi splošnega znanja angleškega jezika, bližine Italiji in osebnih poznanj, saj skoraj vsi imamo prijatelja, ki živi v Londonu.«
Res je, vsak ima vsaj enega znanca, ki živi v Londonu, kakšni pa sploh so pravi Londončani? »Pred kratkim sem prebrala zanimivo anketo prav o tem: povprečen Londončan spi premalo, je vedno brez denarja (tudi zato, ker potroši polovico plače za najemnino), sovraži podzemno železnico, gnečo in turiste, ampak kljub temu mesta ne bi nikoli zapustil. Mislim da to predvsem zaradi tega, ker jim mesto dovoli, da lahko svobodno živijo svoj način življenja.«
V Londonu se prav gotovo prepleta cel kup najrazličnejših tipologij ljudi, angleška prestolnica pa tem osebam nudi marsikatero zanimivost in zabavo. »London ti nudi vse, kar si želiš, razen sončnega poletja in neskončne narave. Drugače nudi kuharske tečaje ob treh zjutraj, ples s slušalkami v tihih disko klubih, restavracije v temi s slepimi natakarji, kavarne z mačkami, tečaje za balzamiranje živali, plavanje v reki Temzi, slikanje aktov v pubu, verske obrede v hindujskem templju ter mnogo drugih „posebnosti“.«
Kaže, da je življenje v Londonu res razgibano, Verena pa občasno tudi rada zapusti mestni kaos in se odpravi proti severu.
»Ravno pred kratkim sem bila v Manchestru: mesto je precej različno od Londona, veliko več je dežja (neverjetno, dokler tega ne doživiš!), ljudje pa so bolj preprosti, kar pa ni vedno negativno. Seveda sem obiskala tudi Cambridge in Oxford, obe mesti sta oddaljeni le uro od Londona in dejansko spominjata na filme Harryja Potterja. Bila sem pa tudi v narodnem parku Lake District na meji s Škotsko, ki je znan po prelepih jezerih in dobri hrani.«
Teroristični napadi v Parizu in Bruslju so seveda pretresli tudi angleško javnost, London je sicer že bil tarča islamskih skrajnežev leta 2005, napetost pa je v angleški prestolnici v teh dneh zelo visoka. »Po zadnjih atentatih je atmosfera v Londonu precej napeta: ljudje v podzemni železnici, na glavnih ulicah in v vrstah v muzeje se spogledujejo in so še posebno pozorni na neobičanje situacije, kot so lahko zapuščena torba ali nepričakovan zvok. London je sicer že bil tarča atentata, dandanes pa je nevarnost za nove napade še kako konkretna in ravno zaradi tega je stopnja varnosti zelo visoka. V Londonu je namreč ogromno nadzornih kamer, v vsakem avtobusu jih je po pet, in tudi prebivalstvo aktivno sodeluje pri ohranjanju javnega reda.« Tako kot v Franciji in Belgiji živi tudi v Angliji veliko priseljencev, Verena pa meni, da so v Londonu bolj integrirani, kot drugod. »Če primerjam z Italijo in Francijo, je raven integracije v Londonu zelo visoka. Združeno kraljestvo je zaradi svoje kolonialne preteklosti razvilo zelo zgodaj integracijsko politiko in, po mojem mnenju, to opravlja zelo uspešno. Na žalost atentati negativno vplivajo na integracijo, čeprav nimajo teroristi nobene zveze z veliko večino angleških muslimanov.«
Konec koncev je Verena zadovoljna s svojo selitvijo v London, angleško velemesto pa svetuje tudi drugim mladim, le malo poguma treba imeti. »Pogum in dobra volja sta v tem mestu obvezni, poleg tega pa se nikakor ne sme obupati ob prvi oviri. London je sicer zahtevno mesto in redkokdaj si uspešen že ob prvem poizkusu, v angleškem svetu pa je poraz le etapa na poklicni in osebni poti ter možnost za pridobivanje novih izkušenj!«
Rajko Dolhar