Naši v drugih okoljih

Naši v drugih okoljih

Elektroinženir se iz tujine redno vrača v domači oljčnik
Erik Pertot, Brno (Češka)

Erik Pertot

Med počitnicami v New Yorku se mu je, kot sam pravi, »odprl svet«, saj je razumel, kako hitro se svet vrti. Dolgo je potoval po Avstraliji, kjer je tudi delal na tamkajšnjih farmah, zatem se je zaposlil v Angliji in se nazadnje preselil v Brno, kjer živi in dela od lanskega avgusta. To je zelo sintetičen opis življenja Erika Pertota, 29-letnega ricmanjskega elektronskega inženirja, ki se iz Češke pogosto vrača domov, kjer goji svoj konjiček – oljkarstvo.
Erika smo v petek po telefonu zmotili med vožnjo proti Trstu. Povedal je, da je obiskoval tržaški poklicni zavod Jožef Stefan, in sicer elektronsko smer, nakar se je vpisal na tržaško fakulteto za elektronsko inženirstvo. »Preden bi začel pisati univerzitetno diplomsko nalogo, pa sem se za dva meseca odpravil v New York, da bi se učil angleški jezik.
Tam se mi je odprl svet, ugotovil sem, da se vse zelo hitro premika in da če hočeš kaj ustvariti, moraš pač pohiteti.«
New York je frenetično mesto, ki človeka stimulira. V ameriški metropoli je spoznal zanimive ljudi in drugačne medčloveške odnose, saj so se mu sogovorniki zdeli zelo odkritosrčni in pripravljeni na iskren pogovor, bolj kot v Trstu. Newyorški življenjski slog je zanimiv, po dveh mesecih pa je Eriku postalo jasno, da tam ne bi ostal več let.
V Trstu je dokončal triletni študij in takoj zatem odpotoval v Avstralijo, kjer je namesto načrtovanih dveh mesecev ostal skoraj leto dni. Avstralska izkušnja se je začela s tečajem angleščine, nadaljevala pa s popotovanjem in z nekajmesečnim delom na dveh farmah v zvezni državi Victoria. »V prvi smo se ukvarjali z vinogradništvom, v drugi pa v glavnem z gozdarstvom. Druga izkušnja je bila posebno zanimiva in naporna: stanoval sem 10 kilometrov daleč od farme, v katero sem se zjutraj peljal s kolesom, nato sem tam 8 ur delal z motorno žago, zvečer pa spet s kolesom domov. V 10 kilometrih sem mogoče videl tri hiše.« Pozneje je v Brisbaneu iskal službo kot elektrotehnik. »Prejel sem nekaj ponudb, a se nisem mogel zaposliti, ker sem v Avstralijo prispel z napačnim, počitniško-delovnim vizumom. S tem te ne morejo zaposliti za daljša obdobja.« Obiskal je Sydney in se vrnil v Melbourne, od koder je iskal primerno zaposlitev na drugih celinah, zlasti v Evropi. V zadnjih dneh bivanja v Avstraliji je naletel na podjetje iz angleškega Cambridgea, ki ga je povabilo na razgovor. »Sprejeli so me in preselil sem se v Anglijo.«
V Cambridgeu je delal kot elektroinženir v podjetju, ki proizvaja sisteme za gretje nafte in močno vnetljivih snovi, ki morajo skozi naftovode in plinovode v hladnejših podnebnih razmerah (npr. v hladnih puščavskih nočeh). V Angliji je prebil poldrugo leto, medtem je obiskoval podiplomski študij: dokončal ga je januarja letos, že lani poleti pa se je medtem preselil na Češko, ali točneje na Moravsko.
V Brnu dela pri ameriški multinacionalki Honeywell, ki je prav tako dejavna v sektorju »Oil & Gas«. Po podatkih, ki so dostopni na spletu, šteje v Brnu okrog 2500 zaposlenih, po svetu pa 130.000. Nova služba je Eriku še bolj všeč, med drugim so mu zaupali večje odgovornosti. Brno je ekonomsko pomembno mesto, saj gosti evropske sedeže številnih ameriških in drugih družb, predvsem zaradi ugodnega davčnega sistema.
»Mesto mi je zelo všeč. Ni preveliko, ni kaotično, v poldrugi uri se z avtom pripelješ do smučišč, lahko se kopaš v bližnji reki (Brno leži ob sotočju rek Svitava in Svratka, op. nov.), pokrajina je hribovita. Čehi so gostoljubni in prijazni, pogosto pa srečaš angleško govoreče ljudi iz raznih krajev,« pravi Erik. S Čehi ima kot Slovenec poseben odnos, zanje je kot nekakšen bratranec: »Vedo, da imamo veliko skupnega.« Brno je tudi univerzitetno mesto, tako da se ves teden nekaj dogaja. Nočno življenje je v mestnem središču pestro, lokalov je nešteto.
Erik pa se na šesturno vožnjo proti Trstu odpravi vsaj enkrat mesečno. V domačih Ricmanjih ima poseben konjiček, to je oljkarstvo, s katerim se je v najstniških letih začel ukvarjati sam. Ko se vrača, najraje zahaja v svoj oljčnik, saj ga na svetu ni enakega.
Aljoša Fonda