Naši v drugih okoljih

Naši v drugih okoljih

Kdor misli, da Londončani samo delajo, se krepko mooti
Gregor Zavadlal in Zinajda Kodrič, London (Velika Britanija)

Gregor Zavadlal in Zinajda Kodrič

Kontovelski par si je novo življenje ustvaril v Londonu, kmalu pa se bo dvojica spremenila v trojico. Zinajda Kodrič je glasbenica, flavtistka, ki je že koncertirala v več državah. Gregor Zavadlal pa je po izobrazbi aktuar oz. zavarovalni matematik, zaposlen v Cityju. Skupaj živita v angleški metropoli, trenutno na njenem jugozahodnem koncu v predelu Wandsworth, preživljata pa prav posebno poglavje skupnega življenja, saj se jima bo spomladi pridružil otročiček.
Z 31-letnim Gregorjem smo se po telefonu pogovorili ob koncu delovnega dne, ko je v Cityju odhajal iz uradov Pension Corporation, ene od britanskih družb, ki se ukvarjajo z investiranjem pokojninskih prispevkov in s podobnimi storitvami za delovno silo na Otoku (zavoda INPS oz. podobnih javnih ustanov v Angliji nimajo, pokojninski sistem uravnavajo družbe iz zasebnega sektorja). Nekdanjega dijaka znanstvenega liceja Prešeren smo vprašali, kako je prispel v evropski finančni »epicenter«. »Na tržaški ekonomski fakulteti sem študiral aktuarske vede, v bistvu matematiko za zavarovalniški sektor. Po diplomi sem opravil še državni izpit za aktuarja, čeprav v Italiji nima velike teže. Aktuar je tisti, ki v zavarovalnici s svojim podpisom odobri uvedbo nove tarife, podpiše pa tudi bilanco in drugo. To je strokovnjak, ki potrjuje, da so bili računi opravljeni pravilno.«
Ker je Trst mesto zavarovalnic, ki aktuarjem ponuja veliko priložnosti, je že med študijem začel delati pri družbi Allianz, po diplomi so ga zaposlili.
Tudi ostali študentje so takoj našli zaposlitev. Pri Allianzu je delal pet let, in sicer med Trstom in Milanom, nakar se je začel zanimati za tujino. »Z Zinajdo sva se hotela preseliti v mesto, v katerem bi oba imela več poklicnih izzivov,« je povedal. Šel je na razgovor v München, a v sklopu skupine Allianz ni našel primerne rešitve (nemškega jezika ne obvlada); zato se je začel ozirati naokrog in prek agencije takoj našel službo pri omenjeni korporaciji v Londonu. Novembra 2012 sta odpotovala čez Rokavski preliv.
Če se med delovnim časom posveča analizi tveganja pri investicijah v evrih in dolarjih, z derivati in drugimi finančnimi proizvodi, pa Gregor v prostem času s svojo partnerko rad uživa v mrgolečem velemestu, ki ponuja veliko razvedril, predmestje pa je nepričakovano mirno in človeku prijazno.
»Turisti so v centru, kjer se ne da niti hoditi. Če pa se s podzemno železnico odpelješ v predmestje, lahko že po pol ure najdeš urejene hišice in zelenje. Nekateri kraji so podobni Kontovelu.« Milan je s tega vidika slabši, meni Gregor.
Tudi City, ki ga mnogi pojmujejo kot dolgočasen finančni center, pa je zanimiv in vreden ogleda, saj je to najstarejša londonska mestna četrt. »Zahodni predel (Soho) pa bi odsvetoval, ker je postal zelo turističen in razen muzejev ne nudi nič posebnega. Obisk muzejev pa seveda priporočam, toliko bolj, ker so brezplačni: lahko si ogledaš dve umetnini in greš domov. Midva se večkrat udeležujeva vodenih ogledov, ki so ravno tako zastonj.«
Kontovelski par pogosto srečuje tudi druge zamejske Slovence, ki živijo v Londonu (omenil je recimo Ivana Kralja, ki stanuje v bližini, pa Veroniko Spacapan in Vereno Caris). Nočno življenje je v glavnem drago, z Zinajdo sta vsekakor pogosto zahajala v Clapham (v Mosquito bar) in Shoreditch, ali pa preprosto k prijateljem.
Nadarjena Zinajda se s svojo flavto pojavlja v različnih evropskih orkestrih, v glavnem nastopa z dunajskim orkestrom, pa tudi v londonskem Southbank Centru, čeprav kot glasbenica nima stalne zaposlitve. V Londonu sta šele tri leta, na glasbeni sceni pa so zelo pomembna poznanstva, tako da je še čas. Zdaj ima bodoča mamica itak druge skrbi ...
Sinček predstavlja lep izziv. Gregorja smo vprašali, ali imata kake načrte za prihodnja leta. »Zaenkrat ne prav posebnih. London je res postal zelo drag in nakupa stanovanja si ne moreva privoščiti. Tudi vzgoja je draga, saj so zasebne šole bistveno boljše od javnih ... Ne vem, s tem se še nisva ukvarjala.« Med londonske slabosti uvršča kaos in promet, »mestno zelenje pa ne more nadomestiti našega Krasa in hribov.«
Če pa mislite, da se Londončani »ubijajo z delom«, se motite. Gregor zatrjuje, da je ozračje v službi veliko bolj sproščeno, pred dnevi je s sodelavci med delovnim časom celo šel v kino. Kdor mora po otroka v vrtec, brez pomislekov zapusti sestanek. »Italija je tista, ki teži k japonskemu in južnokorejskemu modelu. To, da ostanejo ljudje v službi do poznega, čeprav so že opravili vse delo, ni dober znak.«
Aljoša Fonda