Naši v drugih okoljih

Naši v drugih okoljih

Pri mednarodni akademiji skrbi za boj proti korupciji
Ivan Zupan, Dunaj (Avstrija)

Ivan Zupan (z ribo, ki je na Dunaju le še spomin ...)

»Ko Avstrijcem rečem, da prihajam iz Trsta, takoj spremenijo izraz. Dunajčani so zaljubljeni v naše kraje in zelo radi zahajajo k nam na Kras, kjer si radi privoščijo kozarec odlične vitovske.« Tako pravi Ivan Zupan, tridesetletni Openc, ki že dve leti živi na Dunaju. V avstrijsko prestolnico se je Ivan preselil zaradi ljubezni, a o tem kasneje. Višjo šolo je obiskoval v Trstu, »že v najstniških letih so me zanimali tuji jeziki in ravno zaradi tega sem se vpisal na jezikovni oddelek znanstvenega liceja France Prešeren.« Študij jezikov je nato nadaljeval na tržaški univerzi. Poleg jezikov je Ivan kmalu vzljubil tudi potovanja, prepričal pa ga je obisk prijateljice, ki je v Baskiji opravljala univerzitetni program Erazmus. »Zamisel,da bi se udeležil programa Erazmus sem uresničil, ko sem obiskal prijatelico, ki je opravljala svojo erazmus izkušnjo v Bilbao. Komaj sem se vrnil domov sem to možnost izkoristil še sam. Želel sem izboljšati znanje angleščine, Aberdeen na Škotski pa se mi je zdel cenejši od znane univerze v Londonu. Na Škotsko sem torej odpotoval skorajda po nakjučju in se takoj zaljubil v prekrasne škotske kraje.«
Škotska je mladega Ivana očitno res očarala, saj se je po diplomi v Trstu spet odločil za severno deželo. Odpravil se je v Edinburg, kjer je vpisal na podiplomski študij prevajalstva. Po uspešno dokončanem študiju ga je pot spet privedla v Trstu, kjer se je ukvarjal z vodenjem evropskih projektov in tu tudi našel ljubezen. »Življenje nam stalno postavlja ovire, moja punca Chiara je namreč dobila službo na Dunaju, zato sem tudi jaz počasi začel z iskanjem zaposlitve v avstrijski prestolnici.« Po dveh letih iskanja pa je Ivan končno našel službo in tako dohitel Chiaro na Dunaj. Najprej se je tudi tu ukvarjal z evropskimi projekti in sicer na področju znanosti in tehnologije, letos pa je dobil nov izziv. »Poleti sem začel sodelovati z Mednarodno akademijo za boj proti korupciji. Skrbim za zasnovo in organizacijo “trainingov” in drugih programov za krepitev tistih “profesionalcev”, ki bi si želeli preprečiti korupcijo. Organizacija je res mednarodna , tu mislim tako na narodnost sodelavcev kot tudi naših strank. Med drugim veliko potujem, naslednji teden bom na primer odpotoval v Buenos Aires, kjer bomo priredili neko zborovanje za delavce Južne Amerike, naslednje leto pa bomo isto zadevo organizirali v Ugandi za države vzhodne Afrike.«
Ivan je nad Dunajem zelo navdušen in to ne le zaradi dobre službe, ampak tudi zaradi kulturnega življenja, ki ga velemesto nudi. »Življenje na Dunaju je neprimerljivo s tistim v Trstu. Vsak teden ti mesto nudi veliko kulturnih dogodkov in že večkrat se mi je zgodilo, da sem moral izbirati med raznimi sovpadajočimi zanimivimi dogodki. Mesto nudi veliko tako družinam kot mladim in tudi starejšim. Poleg glavnih svetovno znanih muzejev je “underground” scena na Dunaju še kako razvita. Za ljubitelje glasbe je mesto pravi raj. V zadnjih dveh letih sem prisluhnil marsikateremu izmed mojih najljubših glasbenikov, v Trstu je to seveda težje. Poleg tega pa ne pogrešam nočnih voženj na koncerte v Ljubljano ali še bolj daleč po Italiji.« Na Dunaju je torej kulture na pretek, obenem pa je tudi standard, oziroma kvaliteta življenja nedvomno višja, kot pri nas. »Na Dunaju se nasplošno zelo dobro živi. Standard življenja je izredno visok, država nudi mnogo storitev in čeprav so davki višji, jih vsi plačujejo. Ljudje se mi zdijo zelo spoštljivi do skupne lastnine in celotna administracija je enostavnejša od italijanske. Podnebje je celinsko, torej topla poletja in mrzle zime, gotovo bolj prijetno kot na Škotski. Avstrijci so podobni Tržačanom tako iz kulturnega vidika kot tudi v pristopu do življenja; pravi hedonisti, ljubitelji dobre hrane, pa še zraven nekaj kozarcev spijejo in v glavnem se jim nikamor ne mudi. Javni prevoz je imeniten, zaradi tega večina družin z manjšimi otroci nima sploh avtomobila, kar je za naše pojme nepojmljivo.«
Ivan se na delu pogovarja v angleščini, vsekakor pa se trudi, da bi se navadil nemški jezik, oziroma avstrijsko različico, ki je seveda prej sploh ni poznal. »Nemščina je bila takoj pravi šok, saj sem se na začetku znašel v avstrijsko govorečem delovnem okolju. Nemščino sem se učil na višji šoli, a si vendar nisem mislil, da bi bila avstrijska varianta tako različna. Besedišče in izgovarjava sta precej drugačni in po pravici povedano mi avstrijski jezik sploh ne teče. Recimo, da sem se po dveh letih malo vdal.« Slabo znanje nemškega jezika Ivana pogojuje pri spoznavanju domačinov, ki vsekakor kaže, da s tujci niso zelo zgovorni. »Socializiranje z Avstrijci ni tako enostavno. Eden izmed glavnih razlogov je gotovo moje slabo znanje nemškega jezika, a nedvomno tudi podpovprečno znanje angleškega jezika Avstrijcev. V glavnem se mi zdi, da Avstrijce ne zanima spoznavanje tujcev. Še dobro, da je Dunaj veliko središče mednarodnih organizacij, tako da ni težko spoznati ljudi, ki tako kot ti živijo in delajo na Dunaju.« Znanje nemškega, oziroma avstrijskega jezika je torej na Dunaju precej važno, predvsem pri iskanju zaposlitve. »Na Dunaju si danes še lahko izberemo nam primerno službo, delovne pogodbe za omejen čas ne obstajajo in ravno zaradi tega je delavec mnogo več zaščiten. Prijateljem bi takoj svetoval, naj se preselijo na Dunaj.«
Kaj pa Ivan? »Zelo pogrešam morje (Ivan rad lovi ribe op.ur.), mediteransko kulturo in seveda družbo starih prijateljev, tržaški delovni pogoji pa so v mojem primeru neizmerno slabši. Poleg tega sem se ravno v teh mesecih preselil v novo stanovanje, tako da vrnitev v domače kraje ni zaenkrat prioriteta.«
Rajko Dolhar