Naši v drugih okoljih

Naši v drugih okoljih

Že od nekdaj je želela živeti na drugem koncu sveta
Katja Sancin, Melbourne (Avstralija)

Katja počiva na avstralski plaži

»Na nižji srednji šoli sem pripra- vila raziskavo o Oceaniji in se takoj navdušila nad Avstralijo. Ta ogromen otok, tako daleč in s tako čudovito naravo.« Ljubezen 33-letne Katje Sancin do Avstralije sega torej že v najstniška leta. Vedno nasmejana Tržačanka je pozneje zaključila še študij na znanstvenem li- ceju Franceta Prešerna. »Po liceju sem želela eno leto v Avstralijo, a se starši z mano niso strinjali, zato sem takrat sanje začasno pospravila v predal in se vpisala na tržaško fakulteto za arhitekturo.« V naslednjih letih je Katja študirala arhitekturo, ob tem pa delala v raznoraznih kavarnah, restavracijah in nočnih lokalih. Tržaška fakulteta ji ni dala veliko zadoščenj, zato se je preselila v Firence. »Živela sem v Firencah, nekega dne pa sem se odločila, da se vrnem v Trst na poletno delo v neki restavraciji v centru. Preko gospodarja re- stavracije pa sem kmalu prišla v stik z nekim njegovim prijateljem, ki je ravno takrat nameraval odpreti novo restavracijo v Avstraliji. Predal s skrito sanjo se je takoj spet odprl!«
Katja si je tako proti koncu poletja leta 2012 priskrbela vse potrebne dokumente za potovanje: »Dobila sem vizo, kupila enosmerno letalsko karto, pozdravila prijatelje in družino ter odpotovala.« Danes živi Katja na jugovzhodu avstralske celine, točneje v Melbournu. Vpisala se je na tamkajšnjo univerzo (na tečaj notranjega di- zajna), ob tem pa dela v italijanski kavarni. »V tem obdobju sem s šolo in službo precej zasedena. V prostem času grem rada s kako prijateljico na kavo, da malo poklepetam, če pa je vreme primerno, se rada sprehajam po plaži. Tu pa tam si privoščim še večerjo s prijatelji. Po pravici povedano je prostega časa bolj malo, študij je namreč na moji univerzi res intenziven, v kavarni pa delam od šest do osem ur dnevno. Ni enostavno, a sem izrazito odločna oseba!«
Zakaj pa je Katja izbrala ravno Avstralijo? »Iskala sem bolj umirjeno življenje. V resnici delam in študiram od jutra do večera, a sem presrečna. Študij mi je zelo všeč, delo v ka- varni pa že od zdavnaj obvladam. Ko bom zaključila univerzitetni študij, bom imela veliko več možnosti za zaposlitev kakor v Italiji. Avstralijo sem si med dru- gim izbrala tudi zaradi mnogih različnih kultur, prisotnih na njenem ozemlju. Rada se soočam z različnimi ljudmi oziroma z njihovimi kulturami in navadami. Seveda je bil jezik na začet- ku ovira, danes – po skoraj treh letih – pa sploh ne,« se posmeje.
Katja je v teh dneh na dopustu, izkoristila pa ga bo za popotovanje z očetom po neskončni avstralski celini: »Iz Melbourna se bova z avtomobilom odpeljala v Adelaide, nato pa poletela v Alice Springs, kjer si bova ogledala znano skalo velikanko Uluru. Potem jo bova mahnila skozi puščavo še bolj severno do Darwina. Mislim, da sem si povseh teh mesecih trdega dela in študija zaslužila krajše potovanje.«
Katja je v teh treh letih spoznala veliko ljudi različnih kultur in verskih prepričanj, seveda pa tudi mnogo domačinov. »Trenutno stanujem z dvema Avstralkama. Univerzo obiskujejo večinoma domačini, spoprijateljila pa sem se tudi z dekletom s Tasmanije. Poleg tega imam tudi veliko italijanskih prija- teljev, predvsem v službi, nato pa še nekaj prijateljev iz Nove Zelandije, Nepala in Azije nasploh.«
Posebno poglavje predstavljajo v Avstraliji staroselci: »V Melbornu ne opaziš veliko staroselcev, v Perthu pa jih je kar precej, vendar le nekateri živijo na integriran način v skupnosti. Večina njih živi na robu družbe, velik problem pred- stavlja nedvomno alkoholizem, Avstralci pa se teh staroselcev bojijo.«
Avstralija je med drugim znana tudi po ogromnih puščavah, kengurujih, plažah in slovitih morskih psih. »V Melbournu plaže niso ravno take, kot si jih mi Evropejci predstavljamo. Recimo, da je iz tega zornega kota Melbournski zaliv podoben tržaškemu. V Perthu pa so plaže res lepe. Preden bi prišla sem, sem se bala morskih psov, mislila sem, da se ne bom nikoli kopala v tem ocenu ... Prvič, ko sem na plaži zaslišala alarm, ki je opozarjal na prihod morskih psov, sem se prestrašila, plažo pa so zaprli za cele tri dni. Recimo, da nočno in zgodnje jutranje kopanje nista priporočljiva, ker se morski psi takrat približajo plažam in iščejo hrano. V glavnem se moraš sprijazniti z dejstvom, da so tudi oni del morja.«
Katjo smo na koncu še vprašali, katere cilje si je zastavila. Še predvsem pa nas je zanimalo, ali se bo prej ali slej vrnila domov. »Moj glavni cilj je seve- da zaključiti univerzitetni študij in po- stati “interior designer” (dizajner notranje opreme, op. ur.), nato bomo že vi- deli kaj in kako. Seveda pogrešam tako družino kot prijatelje, ti pa so mi bili v teh letih vedno ob strani, čeprav ne fizično, ampak so mi vseeno bili v veliko pomoč. V Avstraliji bom ostala, če se bom dokopala do dizajnerske službe, v nasprotnem primeru pa se bom pre- maknila kam drugam. Prej ali slej se bom gotovo vrnila domov v Trst, ne vem pa še kdaj.«

Rajko Dolhar