20 let samostojnosti Slovenije

20 let samostojnosti Slovenije

Utrinki iz dni, ko se je rojevala slovenska država

Prva stran Primorskega dnevnika v sredo, 26. junija 1991

Rojstvo Slovenije so pred dvajsetimi leti spremljali dramatični dogodki. Osamosvojitev ni bila nenadno dejanje, temveč napovedana sklenitev procesa, ki se je začel dolgo prej, saj je dotrajana jugoslovanska federacija več let pokala po šivih in vse bolj postajala žrtev srbskega nacionalizma, ki mu je na drugi strani stal nasproti nič manj agresiven hrvaški. Danes, po dvajsetih letih in krvavih vojnah velja še enkrat poudariti ugotovitev, da se je Slovenija pogumno in srečno in pravočasno znala izviti iz primeža balkanskega vrtinca, ki je pustil za seboj nepopisne tragedije.
Tisti junijski dnevi pred dvajsetimi leti so bili vroči ne le zaradi poletja. Bolj se je bližal napovedani dan osamosvojitve Slovenije, bolj je naraščala napetost, z grožnjami Jugoslovanske ljudske armade, da bo s silo zatrla vsakršen poskus odcepitve. Vse do zadnjega pa je le še obstajalo upanje, da bo prevladal razum, kar pa se, žal, ni zgodilo. 25. junija 1991 je slovenska skupščina izglasovala ustavno listino osamostojnosti, že naslednjega dne pa so oborožene enote JLA z oklepniki krenile k mejnim prehodom in poskušale zavzeti strateške položaje v državi. Reakcija Slovenije je bila takojšnja, odločna in silovita, po desetdnevnih spopadih je mlada država uspešno ubranila svojo samostojnost.
Tiste trenutke smo z veliko zaskrbljenostjo in popolno solidarnostjo do slovenske države doživljali tudi Slovenci v Italiji. Primorski dnevnik iz tistih dni poroča o reakcijah političnih dejavnikov v naši deželi, ki se je tudi kot institucija, z razliko od Rima, takoj zavzela za priznanje slovenske države. 30. junija sta bili v Trstu in Gorici množični demonstraciji v znak solidarnosti s s Slovenijo.
Pobudo za tržaško vsedržavno manifestacijo za mir in spoštovanje samoodločbe slovenskega naroda so dali v Rimu državna vodstva ARCI, ACLI, Združenja za mir, Mladinske levice in Zveze slovenskih kulturnih društev, pridružile pa so se jim vse manjšinske komponente. Na Velikem trgu je spregovoril pesnik Miroslav Košuta. Verjamemo, da njegov govor, ki je tedaj požel veliko odobravanje in ga ob tej obletnici ponovno objavljamo, verno odraža misli, stiske in čustva, ki so jih v tistih trenutkih doživljali mnogi naši ljudje.

Dušan Udovič