Bazovica 1930 - 2010

Bazovica 1930 - 2010

Osemdesetletnica ustrelitve štirih junakov

Proslava leta 1950 (arhiv Pd)

Bazoviški junaki FERDINAND BIDOVEC (rojen v Trstu, 4. februarja 1908), FRAN MARUŠIČ (rojen v Trstu, 4. marca 1906), ZVONIMIR MILOŠ (rojen na Sušaku, 14. novembra 1903) in ALOJZ VALENČIČ (rojen v Trstu, 9. septembra 1896), ki jih je obsodilo na smrt Posebno sodišče za zaščito države z razsodbo dne 5. septembra 1930, so bili ustreljeni ob zori (ob 5. uri in 43 minut) 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču pri Bazovici. Proces – farsa je trajal od 1. do 5. septembra 1930 v sodni palači v Trstu. V slovensko zgodovino je prešel kot Prvi tržaški proces.
Ustreljeni junaki so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ustanovljene v oktobru 1927 v Trstu z namenom, da organizira aktiven odpor proti fašističnemu režimu in njegovi nasilni raznarodovalni politiki. Ilegalni organizaciji so nadeli ime BORBA in je delovala v obdobju 1927-1930 na Tržaškem, na Krasu in v Istri. Malo prej, v septembru 1927 je na sestanku na Nanosu, ki so se ga udeležili predstavniki nasilno razpuščenih mladinskih, športnih, dijaških in kulturnih društev, nastalo ilegalno primorsko protifašistično gibanje, ki se ga je kasneje prijelo ime TIGR (akronim za besede: Trst, Istra, Gorica, Reka). Znotraj gibanja je na Tržaškerm nastala samostojna veja BORBA, na Goriškem pa druga ilegalna veja z imenom ORGANIZACIJA.
Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pričajo pred svetom o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu, ki je hotel nasilno uničiti slovenski živelj v tedanji Julijski krajini in hrvaški v Istri.
Proti tistemu fašizmu, ki je izvajal genocidno politiko proti Slovencem in Hrvatom, stoji spomenik v Bazovici kot večna in trajna obsodba nasilja. Bazoviški junaki so šli v smrt za pravico, svobodo, za slovenski jezik, za mir in sožitje.
9. septembra 1945, takoj po osvoboditvi izpod fašizma in nacizma, je bil postavljen spomenik v Bazovici, na kraju usmrtitve. Načrt za spomenik je pripravil tržaški arhitekt Franjo Kosovel.
Od takrat dalje (1945) si vsako leto v septembru sledijo spominske svečanosti. Bazovica je tako postala simbol upora proti fašizmu.

Milan Pahor