Näš glas - La nostra voce

Štirimesečnik Näš glas

Prejšnji teden je izšla nova številka rezijanskega časopisa »Näš Glas - La nostra voce«, ki ga je od decembra leta 2005 vsakih šest mesecev izdajalo kulturno društvo Rozajanski dum. Rezijansko kulturno društvo, ki si že od leta 1983 prizadeva ohranjati in oživljati rezijansko narečje oziroma jezik, negovati kulturo, umetnost in ustvarjalnost Rezijanov, želi z njim prispevati k širšemu poznavanju lokalne kulture in prav zaradi tega v vsaki številki objavlja tudi strokovne prispevke ali intervjuje z lingvisti in drugimi strokovnjaki, kot so na primer prof. Liliana Spinozzi Monai, dr. Milko Matičetov, prof. Roberto Dapit, prof. Han Steenwijk (med drugim avtor rezijanskega pravopisa, slovnice in slovarja), ki še vedno preučujejo ali so preučevali kulturno stvarnost Rezije. S tega vidika odigrava časopis zelo pomembno vlogo, saj je jezikovna situacija v dolini pod Kaninom zelo zapletena. Glede tega vprašanja vlada še vedno velika zmeda, čeprav so številni strokovnjaki na različnih znanstvenih posvetih prišli do spoznanja, da sta rezijanski jezik in kultura slovenskega izvora (tej temi je bil posvečen prispevek tudi v številki Näšega glasa, ki je izšla decembra lani), v zadnjih letih pa je k ohranitvi ter razvoju tega narečja veliko prispeval tudi zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki pa mu številni v Reziji vseeno nasprotujejo, saj jih moti enačenje Rezijanov s pripadniki slovenske jezikovne skupnosti v Italiji. Z letom 2010 prinaša glasilo rezijanskega kulturnega društva pomembno novost. Odslej bo namreč izhajalo trikrat letno, to se pravi vsake štiri mesece.
Nova številka precej pozornosti namenja vprašanju nove pisave rezijanskega narečja, za katero se je odločila desnosredinska občinska uprava. Bralci bodo lahko v zvezi s tem prebrali poglobljeno poročilo, ki ga je napisal prof. Han Steenwijk, ki je, kot smo že zapisali, avtor rezijanske pisave, slovnice in slovarja. Nizozemski strokovnjak, ki poučuje slovenski jezik na univerzi v Padovi, je rezijanščino začel preučevati na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, po simpoziju o rezijanski pisavi, ki je potekal v Reziji decembra leta 1991. Tedanja občinska uprava, ki jo je vodil Luigi Paletti, mu je namreč takrat zaupala sestavo pravopisa, slovnice in slovarja rezijanskega narečja. Leta 1994 je tako izšla knjiga rezijanske pisave, leta 1998 slovnica in leta 2005, ko je bil župan Sergio Barbarino, še slovar.
Ime priznanega jezikoslovca je bilo v zvezi s spremembami v načinu zapisovanja rezijanskih besed večkrat omenjeno v zadnjih občinskih dokumentih in člankih, ki so jih objavili krajevni časopisi. V Näšem glasu pa zdaj sam Steenwijk prvič komentira novo pisavo in prve napise ter izraža tudi svoje pomisleke in kritike.
Vprašanju rezijanske pisave je posvečen tudi prispevek Luigija Palettija. Bivši župan je v njem zarisal zgodovinsko pot, ki je skozi stoletja privedla do pisave profesorja Steenwijka.
Ostali članki so kot ponavadi posvečeni delovanju raznih krajevnih društev: društva, ki upravlja muzej, folklorne skupine in društva brusačev. Nekaj je seveda tudi manjših prispevkov. V glavnem so napisani v dialektu, saj je eden od ciljev časopisa tudi prispevati k boljšemu poznavanju uradne pisne oblike rezijanščine, ki je v zadnjem obdobju spet pod udarom.