Od domačega latnika do ...

Od domačega latnika do ...

Od Podbonesca do vznožja Krminske gore

Proizvodnja in prodaja sta že v mlajših rokah

Na meji med Krminom in Bračanom že dolgo živi rodbina Raccaro (Rakar). Doslej so se zvrstile štiri generacije. Praded je bil rojen v Podbonescu, v Benečiji.
Še mlad je šel s trebuhom za kruhom v Virginio (ZDA), kjer se je zaposlil v rudniku premoga. Vrnil se je leta 1928 in kupil hišo ter nekaj zemlje v kraju Povia pod Krminsko goro. Zaselek šteje šest domačij. Kmetoval je na klasičen način na polju, v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu, z nekaj glavami živine in perutnino. Obdobje je bilo takšno, da se je družina po njegovem bivanju v tujini jezikovno prilagodila furlanskemu kraju in prebivalcem.
Že njegov sin se je usmeril v vinogradništvo, od leta 1960 pa kmetijsko podjetje Raccaro svoje proizvode stekleniči. Spodbuden znak v tej smeri je družina dobila, ko je videmska univerza na robu njenega posestva zgradila veličastno stavbo in v njej namestila fakulteto za enologijo! Kasneje je projekt šel po zlu in sedaj visoki beli zidovi samevajo kot marsikatera druga zavožena naložba.
Proizvodnjo in prodajo postopoma prevzemata pravnuka: Paolo in mlajši Luca. S slednjim sem se pogovarjal v slovenščini, kajti mama iz furlanskega Borgnana (sic!) je pred dvajsetimi leti odločila, da bo vsaj en član družine poznal slovenski jezik. Vpisala ga je v slovensko osnovno šolo na Plešivo, kar neposredno pove, kako številne vloge ter posledice imajo manjšinske šole tudi na robovih etničnega ozemlja. Sedaj se Luca pogosto druži z vrstniki v Ceglem in Prevali ...
Domačija v Povii je grajena v obliki podkve, za njo in v smeri »fakultete« je lično grajena lopa za kmetijsko mehanizacijo, različno velike kleti pa so tri: ena za jeklene sode, druga za lesene, tretja za skladiščenje steklenic. V slednjih hranijo in prodajajo pet sort vina, tri belega in dve rdečega; 90% odstotkov je belega.
Vina tržijo v navadnih steklenicah in v formatu magnum na sejmih in preko zastopnikov v številnih državah ZDA ter v Koreji. Poskušajo prodreti tudi na Japonsko. Dan po pogovoru se je Luca odpravljal na sejem v Nemčijo v družbi štirih znancev, briških vinarjev: na predstavitvah in tudi drugače nastopajo z oznako L'Angolo giallo (Rumeni kotiček), s čimer je mišljena barva njihovih vin. Podčrtati je vredno v primerjavi z ostalimi obiski v briških kleteh, da smo zahodno od Krmina že zunaj območja »zlate rebule«.
Sicer pa poteka dobro tudi prodaja na domu. Stalno je kdo od družine na razpolago za ogled domačije, kleti in prostora za pokušnjo, saj se skoraj dnevno pojavljajo kupci, s katerimi se pogovarjajo v več jezikih. Avtomobilske evidenčne tablice kažejo na njihov izvor: iz Avstrije in Nemčije, iz Italije pa iz Veneta, Emilije in Lombardije, česar bi se gotovo veselil tudi praded rudar.

  • Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina.
    Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli.

    Aldo Rupel